Are we ready? – Day 9 – Slo

Torek, 12. september 2023

Vlažna in hladna noč. Vsa oblačila, ki sva jih zvečer v upanju, da se posušijo razprostrla preko torb v šotoru so ostala neprijetno mokra. Prva budilka zvoni ob 5:30, na srečo imava še drugo in zatem tretjo ob 6:00, takrat mukoma vstaneva. Že zvečer sva opazila nabiranje rose zunaj na opremi med postavljanjem šotora, čez noč pa se je ta rosa spremenila v gosto meglo. Šotor je od zunaj in od znotraj konkretno moker, vendar zdaj nimava druge kot da ga streseva in zavijeva v vrečo. Problem za kasneje.

Jutranji pogled iz šotora v meglo

To jutro se res vlečeva kot megla, potrebujeva malo več kot 1 uro, da sva končno pripravljena na pot. Vrjetno ne pomaga dejstvo, da veva kakšen hrib naju čaka. Oblečeva dolge rokave v dveh slojih, vendar se po prvem kilometru že slečeva do kratkih rokavov, ker naju hrib zelo segreje. Okoli 5km dolg klanec nad Livadami se nama malo odkupi, ko naju nagradi s pogledom na celotno dolino pod njim, skrito pod morjem oblakov. Res čaroben razgled, zaradi njega bi se bilo skoraj vredno zbujati tako zgodaj. Morda za tiste bolj jutranje tipe.

Eden izmed serpentinastih ovinkov za dobro jutro
Pogled na dolino, zavito v meglo
Najbližji hrib, ki se vidi je Motovun

Ob 8:45 doseževa vrh hriba Sveta Elena in najdeva piknik prostor z razgledom na dolino, kjer si pripraviva zajtrk (testenine s pestom in kosmiče). Spremljava kako se megla v dolini počasi razkadi in uživava v pavzi. Kot bi mignil se nama spet zgodi, da gre mimo ura in pol. Ko bi le čas tako hitro minil tudi med kolesarjenjem v hrib.

Piknik klopca na vrhu Svete Elene
Zajtrk z razgledom

Sledi spust do kraja Sveta Lucija, kjer zavijeva desno v križišču proti mejnemu prehodu Brezovica pri Gradinu. Mejni prehod sameva, po poti do tja naju prehiti par motoristov in nekaj nemških turistov, za avtodome in prikolice pa vožnja tam ni dovoljena.

Prečkanje meje
Vožnja brez rok

Krajši spust od meje, nato pa izmenjaje nekaj vzponov in spustov, dokler ne prideva do kraja Sveti Anton, od koder sledi malo več kot 10km spust vse do mesta Koper. Danes sva tako naredila dobrih 40km. Za prisluženo kosilo se tam ustaviva v McDonaldsu.

Zadnji večji vrh pred dolgim spustom v Koper
Izkoristova še zadnje tedne študentskih bonov

S tem se najino potovanje bliža koncu. Po kosilu se počasi zapeljeva do Dekanov do Martina in Tima, tam posušiva šotor in opereva oblačila. Po krajši pavzi se gremo kopat. Zvečer končno prideva do pice v Kopru.

Sušenje najine krame
Do večera se plaža v Kopru skoraj povsem izprazni in jo imamo zase

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Scroll to Top